Categories
Nekategorizirano

KOVAŠTVO

UVOD

Kovaštvo je obrt pri kateri obrtnik s pomočjo orodij, kot je kladivo, obdeluje različne kovine, najpogosteje železo in jeklo. Končni izdelki so lahko vse od podkev do žebljev. Na podeželju se je pojavilo že pred 11. stoletjem, pomembno pa je postalo tudi v mestih, kjer so se pozneje kovači povezovali v cehe. Čez čas so se od obrti ločile določene podzvrsti kot so žebljarstvo in ključavničarstvo. Večji razvoj se je zgodil v začetku novega veka, ko se je močno okrepilo tudi železarstvo. Kovaštvo je začelo upadati z industrijsko dobo, najbolj izrazito v drugi polovici 20. stoletja, ko je večina kovačev opustila svojo obrt. Danes je precej manj kovačij in še redkeje je kovanje na roke, saj so z razvojem v delavnice prišli tudi sodobni pripomočki in naprave.

Slika 1: Kovačija v Kropi

RAZPRAVA

Kovaštvo se pojavlja tako v Prekmurju kot na Dolenjskem in Gorenjskem ter v drugih krajih po Sloveniji. Skoraj vsaka vas je imela kovačijo, ki je izdelovala nujne pripomočke za delo na njivi ali druge vsakdanje opravke. Na Gorenjskem pa se je do 19. stoletja ustvarilo največje središče ene od panog kovaštva, to je žebljarstvo. Znane so predvsem delavnice v Kropi in drugih krajih kot so Kamna Gorica in Železniki. Prav tako tudi na Koroškem v Mežici in v Črni na Koroškem. In prav kovanje žebljev je prvo začelo propadati, že proti koncu 19. stoletja so se namreč začeli uporabljati tovarniški izdelki.

Materiali obdelave pri kovaštvu so seveda kovine. Najpogostejša sta železo in jeklo, uporabljajo pa se tudi druge kovine, kot so baker, medenina, lahke kovine, pločevina ali kositer. Kovaštvo je bilo zaradi materiala tudi močno vezano na fužinarstvo in železarstvo.

Obdelava kovin poteka tako v toplem kot v hladnem stanju in obstaja veliko različnih načinov za obdelavo materiala. Kovanje je oblikovanje kovine s kladivom. Način oblikovanja je odvisen od tega, kakšen izdelek nastaja. Varjenje je združevanje dveh kosov kovine pod visoka vročino. Na koncu pride faza zaključevanje, torej dokončevanje dela, ki je možno na različne načine, najpogosteje je to s toplotno obdelavo.

Slika 2: Kovač pri delu

Kovaštvo se glede na izdelke deli na stavbno, orodno, vozovno in podkovno, a je večina kovačev znala izdelovati večino predmetov z vseh področij. Vozovni kovači so okovali različne vozove, orodni so delali orodja za delo na kmetiji, njivi in v gozdu, stavbni pa vezi za gradnjo. Kovači, ki so izdelovali podkve za kmečke živali so bili pogosto poučeni tudi o veterinartsvu in so bili pogosto tudi dobri v ruvanju zob.

Kovačije so bile, če je bilo le mogoče, postavljene poleg rek, saj so uporabljali vodno silo za poganjanje meha. Kovač je navadno imel tudi kmetijo, na kateri so družinski člani sobivali s kovačevimi vajenci. Obrt pa se je tudi predajala iz roda v rod, tako je kovačev sin pogosto postal tudi vajenec in kasneje kovač, in tako se je dejavnost ohranila v družini.

V preteklosti je bilo kovaštvo ena najpomembnejših obrti in kovači so delovali tako v mestih kot v vaseh, kjer je živelo pretežno kmečko prebivalstvo. Kovači so bili tisti, ki so omogočili delo na posestvu z izdelovanjem kmečkih pripomočkov, pripomočkov za gradnjo, transport, ki so bili vitalni za družbo. Prav tako pa ima posebno vrednost umetnostno kovaštvo, kjer nastajajo unikatni izdelki z umetniško vrednostjo.

Slika 3: Kovaški izdelki v Kovaškem muzeju Kropa

ZAKLJUČEK

Nekoč je bilo kovaštvo ena najpomembnejših obrti na Slovenskem in zato jo je vredno podrobneje spoznati. Tudi sama sem o tej obrti že pridobila nekaj novega znanja ob pregledovanju različnih knjižnih in drugih javnih medijev, nekaj pa tudi v šoli. V osnovni šoli smo namreč obiskali kovaški muzej v Kropi in si ogledali način izdelave žebljev, kar mi je ostalo močno v spominu. S to nalogo sem znanje o tej temi še nadgradila.

Ob tem mi je tudi zanimivo, kako pomembna in pogosta dejavnost je bilo kovaštvo. Neposredno in posredno je vplivalo na razvoj družbe. Ljudje še danes nosijo priimke, ki nakazujejo status in naloge njihovih prednikov in to ne le na Slovenskem (Kovač, Kovačič, Kovačec, Smith, Blacksmith, Kovalenko, Kavalyow, Demirci, Fabbri, Fevre …).

Slika 4: Okenska mreža iz kovanega železa

SUMMARY

Smithing is a craft of creating objects from metal, such as iron and steel, with different tools in warm or cold condition. It used to be one of the most important crafts in the Slovenian lands till the industrial revolution and 20th century. It was present in all parts of Slovenia, almost every village had a smithy and in towns smiths connected into a guild. Smithing prospered in the modern period, alongside the iron industry. The Gorenjska region with village Kropa became the centre of nailmaking, that was the first of types of smithing to decay.

Materials used in smithing are iron, steel, gold, silver, copper, brass, tin and pewter. The main techniques are forging, welding, heat-treating and finishing. Smithing is divided based on the type of objects that are created – for buildings, tools, waggons and animals. Farriers were usually also educated in animal medicine. Smithing was a family business, where the craft was passed from father to son. Smithies were usually beside rivers to make use of water power and smits almost always owned a farm as well.

Smithing was one of the most important crafts in Slovenian lands, because smiths created objects used in almost every aspect of everyday life and were therefore vital to the society.

Besedilni viri

Šmitek, J. Kovaški muzej v Kropi. Maribor: Obzorja, 1976. Kullturni in naravni spomeniki Slovenije.

Kovaštvo. 2019. Wikipedia. [24.11.2020; 14:21]. Dostopno na spletnem naslovu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Kova%C5%A1tvo.

Kovaštvo. 2020. Krajinski park Goričko. [24.11.2020; 14:34]. Dostopno na spletnem naslovu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Kova%C5%A1tvo.

Kovaštvo. 2016. Notranjski regijski park. [24.11.2020; 14:41]. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.notranjski-park.si/kultura/tradicionalne-obrti-dejavnosti/kovastvo.

Kovaški muzej Kropa. 2020. Muzeji radovljiške občine. [24.11.2020; 14:43]. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.notranjski-park.si/kultura/tradicionalne-obrti-dejavnosti/kovastvo.

Blacksmith. 2020. Wikipedia. [30.11.2020; 16:57]. Dostopno na spletnem naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/Blacksmith.

Bras, L. Rokodelstvo in obrt: sprehod skozi čas. Etnografski muzej. Ljubljana, 1990. [24.11.2020; 13:57]. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/0350-0330_50_51_bras_rokodelstvo.pdf.

Dajčar, Dobrotinšek idr.Kovaštvo v občini Vojnik. Vojnik, 1999. [24.11.2020; 14:09]. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/7020000336.pdf.

Slikovni viri

Slika 1: JELENC, Silvo. 2020. Silvo Jelenc in his Workshop [splet]. [28.11.2020; 18:26]. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.madein-platform.com/img/modelImages/GalleryItem/default/bz6WdSWDnYdgo0VsZ1CWuJEBJXxrwt1H.jpg.

Slika 2: JELENC, Silvo. 2020. Silvo Jelenc, umetniški kovač iz Krope. [splet]. [28.11.2020; 18:028]. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.radolca.si/media/SlikeIT/Novice/umetni%C5%A1ko%20kovanje%20kropa_r.jpg.

Slika 3: 2015. Kovaški muzej Kropa. [splet]. [28.11.2020; 18:39]. Dostopno na spletnem naslovu: https://mro.si/wordpress/wp-content/uploads/2015/04/KAM8110.jpg.

Slika 4: KOSELJ, Urban. 2018. Okenske mreže Šarnek. [splet]. [15.12.2020; 14:22]. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.sarnek.si/wp-content/uploads/2018/03/Okenske-mre%C5%BEe-Sarnek.si-min.jpg.